Image Alt

Novice in obvestila

kostelski želodac

Najpomembnejša kostelska velikonočna jed je želodac. Priprave nanjo so se tudi pred stoletjem in več začele že vsaj mesece prej, ko so v Kostelu imeli koline in odstranili svinjski želodec, ga dobro oprali, včasih tudi s čebulo, potem pa napihnili in obesili na izbo ali šišilo. Na zraku in dimu posušen želodec so pred veliko nočjo sneli s šišila, ga namočili v mlačni vodi in ga napolnili z nadevom. Pa tudi jajca, za želodec so jih porabili od 25 do 30, so gospodinje morale načrtno shranjevale že nekaj tednov prej. Jed, ki še danes v prirejenih različicah (namesto želodca večina uporablja kolagenske vreče) zavzema častno mesto v žegnu in na vsaki kostelski mizi, je uvrščena med razpoznavne in značilne jedi Slovenije.

Medtem ko v zgornji Kolpski dolini poznajo dve vrsti priprave, so sestavine bolj ali manj identične: na kocke narezan suh bel kruh (ki je stal dva ali tri dni), do 30 jajc, na kocke narezana slanina, šinjek ali zarebrnik, malo kvasa, soli in popra. Z zmesjo nadevajo želodec, a ne prepolno, da ne popoka, in zašijejo. Želodac praviloma nekaj časa pustijo ležati, nato skuhajo in popečejo v pomaščenem pekaču; kjer namesto želodca uporabijo danko, pa le pečejo. Med peko želodec prepikajo z zobotrebcem, da ne poči. Peče se pri temperaturi od 180 do 200 °C približno uro in pol. Ker je peka želodca ena izmed jedi, ki jih gospodinja mora obvladati, je prava tragedija (če ne že sramota), če želodec poči. Najbolj iznajdljive Kostelke, ki niso želele poslušati glasnih pripomb na svoj račun, so včasih prihranile želodec in danko ter za vsak slučaj spekle kar oba. Z belim izvezenim prtičkom pokrita velikonočna košara, ki so jo nesle k žegnu v cerkev, h kapelici ali pod vaško drevo, je pač morala biti popolna.

Poleg želodca danes k žegnu nesejo tudi pirhe, šunko, luk, kruh in potico, vse skupaj pa na praznično pogrnjeni mizi praviloma postrežejo v soboto, po blagoslovu. Želodcu vzdolž Kolpe pravijo tudi nadev, Kočevarji pa fila. Postrežejo ga hladnega, narezanega na rezine. Čeprav po Sloveniji poznajo podobne jedi (prata, filanje), le v Kostelu pripravljajo ‘želodac’. Po štiridesetdnevnem postu, ko naj bi se vzdržali uživanja nekaterih jedi, zna biti ta kulinarična specialiteta precej ‘težka’ za prebavo, zato je ta dan namenjen počitku!

Objavi komentar

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit sed.

Follow us on