Image Alt

Novice in obvestila

mačkore v kostelu

PUST

Kdor na pusta drva kolje, bo vse leto dobre volje.

Če se pust na soncu greje, letina se med dobre šteje.

Zelen pust, bela velika noč.

Izvor pusta ni natančno določen. Naši predniki so si že v prazgodovini ob različnih priložnostih ali obredih nadeli maske, v starem Rimu, ko so koledar še prilagajali luni in soncu, pa so februarja (tedaj prvi mesec) med drugim praznovali ‘kvirinalije’ oz. praznik tepcev (17. februar).  Dandanes je pust premakljiv, saj se prilagaja veliki noči.

V srednjem veku je Cerkev, ki je sprva nasprotovala tovrstnemu šemljenju, naposled le popustila običajem, ki jih ni mogla izkoreniniti. Kristjani so prevzeli pust in mu dodali pepelnično sredo, tj. začetek štiridesetdnevnega posta, ki traja do velike noči. Poimenovanje karneval naj bi segalo ravno v to obdobje, saj izhaja iz lat. besed carnem in  levare oz. meso in opustiti. Slovenska beseda pust pa izhaja iz zastarelega poimenovanja mesopust. Ravno zaradi posta, ki je sledil, je bil pust ‘masten’, zato so že na ‘debeli’ četrtek obilno jedli.

Najbolj poznana slovenska šema je kurent, glasen, v kožuh oblečen in z zvonci obdan lik, značilen za Ptuj in Dravsko polje. Obredi kurentov so se znašli tudi na prestižnem Unescovem seznamu nesnovne kulturne dediščine. Medtem ko imajo v Cerknem laufarje, v Brkinih škoromate, v Cerknici Butalce, se kot etnografski liki drugod pojavljajo še pokači,  orači, haloški Jürek itd.

Ohranjenih zapisov, ki bi opisovali praznovanje pusta v Kostelu, je zelo malo. Po navedbah Jožeta Žagarja-Jagrova so nekdaj v tej obkolspki pokrajini naokoli hodili pisniki/maškare. »Ko še ni bilo mask, so si obraz zakrili z mrežasto tkanino ali kako tančico, ali se kako drugače našemili, da jih ljudje niso prepoznali.« Kot še navaja v knjigi Kostel, ljudje in zemlja ob Kolpi, naj bi pisnike in mačkore spremljal godec, s seboj pa so nosili kerbelje, v katere so spravljali darila.

V Kostelu so bili krofi izredno redki, Kostelke naj bi za pusta raje spekle flancate, na mizi pa so se največkrat znašli: zelje s svinjskimi rebrci, krača ali suha svinjina.

Kasneje so se tudi Kostelci začeli šemiti v maske iz sodobnega sveta. Domače Društvo ustvarjalcev je pripravilo množico skupinskih mask, s katerimi so devet let predstavljali Kostel na različnih karnevalih, tudi največjem slovenskem – na Ptuju. ‘Kostelska gosenica’ je imela kar 50 parov nog, podobno dolg pa je bil tudi dvoglavi ‘Kostelski vragac (2012)’, ki je pihal in lomastil tudi po ulicah Kočevja. V Kolpi, dolgi okrog 65 metrov, ki se je vila po ulicah Ptuja, so obiskovalci lahko videli, rake, ribe, kormorane, tudi ribiče, rafting navdušence in vrbe. Ogromno torto, sestavljeno iz 12 kosov (2010), so zašili in oblekli za 50. karneval na Ptuju, manjkal pa ni niti slaščičar z lopatko in nožem. Društvo ustvarjalcev je predstavljalo tudi poklice – pripravili so skupinsko masko ‘Kostelska šnajdarija’ (2013), iz srednjega veka pa so si izbrali najbolj prepoznavni ‘kočevski’ par – Veroniko in Friderika. Pa tudi čisto pravo kostelsko nošo so naredili – le da je bila z višino 3 metre in pol impozantna!

Lani so se satire lotile članice DKŽ Nežica, ki so v Vasi postavile znamenito preplačano ograjo, na eni strani begunca, na drugi pa ‘varuha meje’. Mačkore je tudi naziv prireditve, ki jo začel organizirati ZKT Kostel. Kako so nekdaj praznovali, razvidno iz fotografije iz leta 1960.

Obisk maškar sicer prinaša srečo in dobro letino, zato jih nikar ne odganjajte!    

Star pregovor pravi:

Če maškare visoko skačejo, bo lan visok, če divje plešejo,bo repa debela!

Petra Šolar

____________________________________________________________________

VIRI:

  • Ovsec, Damjan. J.: Velika knjiga o praznikih: Praznovanja na Slovenskem in po svetu, Domus, Ljubljana, 1993
  • Žagar, Jože – Jagrov: Kostel: ljudje in zemlja ob Kolpi, Kulturna skupnost Občine Kočevje, Kočevje, 1983
  • Fotografija: MAŠKARADA V FARI, Vir: Spletni portal Kamra; Slika prikazuje otroke, ki so se našemili v maškare. Prikazujejo like iz zgodbe Sneguljčica in sedem palčkov. Maske so preproste in narejene doma. Fotografijo je prispevala Ivanka Lisac.

 [P1]Besedo, ki je skovanka iz ‘meso’ in ‘pustiti’, je uporabljal že Trubar.

 [P2]V krači je veliko kolagena, zato je odlična za sklepe in lepo kožo.

Objavi komentar

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipisicing elit sed.

Follow us on